Na trg smo dali optično kemijski senzor, ki je namenjen zaznavanju svežosti surovega neobdelanega piščančjega mesa. Več na informacij o senzorju na povezavi.
Na trg smo dali optično kemijski senzor, ki je namenjen zaznavanju svežosti surovega neobdelanega piščančjega mesa. Več na informacij o senzorju na povezavi.

Prof. dr. Aleksandra Lobnik je prejemnica Puhovega priznanja, enega najvišjih državnih priznanj na področju znanosti, tehnologije in inovacij. Priznanje je prejela za razvoj prebojnih senzorskih in reciklirnih tehnologij ter njihov uspešen prenos v industrijsko prakso. Prof. dr. Aleksandra Lobnik, raziskovalka na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, je vodilna slovenska strokovnjakinja na področju senzorskih tehnologij

Prof. dr. Aleksandra Lobnik je prejela prestižni naziv ISGS Fellow, ki ga podeljuje Mednarodno sol-gel združenje (International Sol-Gel Society – ISGS) za izjemne znanstvene dosežke in pomemben prispevek k razvoju sol-gel znanosti in tehnologij. Prof. dr. Aleksandra Lobnik je mednarodno priznana raziskovalka na področju senzorskih tehnologij, funkcionalnih materialov in trajnostnih tehnologij. Njeno raziskovalno delo odlikujejo

Na trg smo dali optično kemijski senzor, ki je namenjen zaznavanju svežosti surovega neobdelanega piščančjega mesa. Več na informacij o senzorju na povezavi.

Ste se kdaj spraševali, kako etanol prepreči, da virusi z ovojnico, kot so korona virusi postaneje nedejavni. Z uporabo spektroskopije, razprševanja, elektronske mikroskopije in bioloških testov,je prikazana strukturna preobrazba virusa v ovojnici (korona virusa), katera vodi do nedajvnosti virusa. Več na spletni strani.

Na podelitvi priznanj za najboljše inovacije Podravske regije 2021, ki jih organizira Štajerska Gospodarska zbornica je prispelo 18 inovacij, pri katerih je sodelovalo več kot 80 inovatork in inovatorjev. Podjetje IOS d.o.o. je osvojil srebrno priznanje z izdelkom Water(R)euse, membranskim biološkim reaktorjem (MBR). Podelitev je potela v četrtek, 30.9. 2021

Evropski raziskovalci so razvili pilotno napravo za pretvorbo tekstilnih odpadkov v materiale, kot so glukoza, glikol ali kisline, ki jih je mogoče ponovno uporabiti v industrijski proizvodnji bioetanola, plastike ali smol. Znanstveniki trdijo, da tehnologija obetavna. Toda kako daleč je od dejanskih aplikacij na trgu?